V prispevku razbijemo 5 najpogostejših mitov o zdravju zob in ustne votline pri psih in mačkah. 5 prepogosto slišanih trditev, ki ne držijo in zato ogrožajo zdravje in dobro počutje živali.
1. Psi imajo normalno slab zadah
Najpogostejši izvor slabega zadaha je ustna votlina. Občasen neprijeten zadah, zlasti v povezavi z določeno hrano, je pri psih (in ostalih živalih, tako kot pri ljudeh) pričakovan. Če pa zadah vztraja, je ponavadi povezan z nalaganjem bakterij v oblogah na zobeh in drugih površinah v ustih. Razlog za trdovraten zadah je najpogosteje parodontalna bolezen, lahko pa tudi z zlomljenimi zobmi povezane okužbe tkiv, različna vnetja tkiv v ustni votlini, tujki in tumorji v ustni votlini. Redkeje so razlogi za slab zadah bolezni nosne votline, ušes, žrela in grla, bolezni dihal in prebavil ter nekatere presnovne bolezni (npr. diabetes) ali sistemske bolezni (npr. bolezni ledvic). Slab zadah pri živali je torej razlog za obisk veterinarja, ki bo opravil ustrezne preiskave in priporočil ustrezno zdravljenje
2. Mačkam s starostjo odpadajo zobje
Zobje pri psih in mačkah odpadejo samo enkrat v življenju – ob menjavi mlečnih zob. »Odpadanje« zob v kateremkoli drugem obdobju življenja pomeni bolezen. Najpogosteje so mačke, pri katerih opazimo »odpadanje« zob, prizadete z resorpcijo zob ali zelo napredovalo parodontalno boleznijo. Obe bolezni sta boleči in zahtevata ustrezno zdravljenje. Zobje se lahko odlomijo ali celo izruvajo tudi kot posledica poškodbe. Mačka (ali psa), ki mu »odpadajo« zobje, odpeljite do svojega veterinarja.
3. O epulisih in divjem mesu
Velikokrat slišimo, da v ustni votlini živali raste »epulis« ali celo »divje meso«. »Divje meso« je v SSKJ opisano kot »nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi«. Diagnoza »epulis« pa se ponavadi povezuje z nenevarnimi novotvorbami na dlesnih, a vedeti moramo, da izraz »epulis« v svojem izvornem pomenu označuje kakršnokoli omejeno tvorbo na dlesni in torej o novotvorbi ne pove veliko. Ne en ne drug izraz torej ne pomenita nič v vidu diagnostike, zdravljenja in okrevanja živali. Pomembno je, da na kakršnokoli novotvorbo ali spremembo v ustni votlini vaše živali čim prej opozorite veterinarja. Zgolj na videz je nemogoče ugotoviti, za katero vrsto novotvorbe gre. Zato je pomembno, da veterinar odvzame košček tkiva (opravi biopsijo) iz vsake novonastale spremembe in ga pošlje na preiskave. Le tako lahko natančneje načrtuje dodatne preiskave in zdravljenje ter predvidi potek in izid bolezni. Marsikatera novotvorba v ustni votlini se dejansko izkaže za vnetno (reaktivno) spremembo. Veliko novotvorb, četudi so zločeste (maligne), pa ima ob hitrem in pravilnem ukrepanju dobro prognozo.
4. Zlomljen zob opazujemo
Zlomi zob so pri živalih pogosti, izpostavljenost zobne pulpe (“zobnega živca”) pa vodi v okužbo, vnetje in odmrtje zobne pulpe ter v napredovali fazi bolezni v okužbo in vnetje v kosti ob vršku korenine zoba. Ko je bolezen že napredovala, se zato pojavijo otekline in drenažni trakti na obraznem delu glave. Le-te posebno pogosto opazimo pod očmi pri periapikalnih procesih na četrtih ličnikih zgornje čeljusti. Podobno lahko opazimo tudi v ustni votlini ob koreninah drugih zob. Zlomljen zob, zlasti če je izpostavljena zobna pulpa, boli in vedno privede do odmrtja zoba in okužbe – zato opazovanje zlomljenega zoba ni pravi pristop, temveč tak zob čim prej zdravimo.
5. Neješčnost je znak bolečine v gobcu
Neješčnost (anoreksija) je le redko znak težav z zobmi in ustno votlino! Živali ponavadi jedo kljub hudi bolečini v gobcu. Najpogostejši znaki bolečine, ki izvira iz ustne votline, so težave pri jemanju hrane (žival bi z užitkom jedla, a ko pride do hrane in jo zagrabi, jo spusti, ali ob žvečenju stoka), prekomerno slinjenje, ali drgnenje po gobčku. Živali lahko bolečino izražajo tudi s spremenjenim vedenjem, skrivanjem pred nami, lahko izgubijo voljo do igranja s priljubljenimi igračami ali celo postanejo agresivne. Kadarkoli opazite takšne znake, se čim prej oglasite pri veterinarju.
