3 ključna vprašanja pri živalih s tumorji v ustih

Tumorji ustne votline predstavljajo 5,4% vseh tumorjev pri psih in 7,4% vseh tumorjev pri mačkah. Tumorje lahko glede na njihovo obnašanje opišemo kot benigne, benigne – lokalno agresivne, ali maligne. Zato je nujno, da pred planiranjem zdravljenja opravimo vso potrebno diagnostiko, da ustrezno zamejimo bolezen; da ugotovimo, kaj tumor je, kako obsežen je, in če je maligen, ali je že zaseval.

Kaj tumor je?

Da določimo naravo tumorja, moramo čim prej opraviti biopsijo (odvzem vzorca tkiva za nadaljnje preiskave). Idealno je, da biopsijo izvedemo po opravljeni preiskavi z računalniško tomografijo (CT preiskava), saj lahko tako najbolje načrtujemo odvzem vzorca in se izognemo površinskemu vnetju ter morebitni centralni nekrozi tkiva. Prav tako je idealno, če biopsijo opravi veterinar, ki bo opravil tudi nadaljnje zdravljenje. V nasprotnem primeru je izjemno pomembno, da se dokumentira mesto odvzema vzorcev, saj morata biti to mesto in pot do tega mesta vključeni v kirurško in/ali obsevalno polje.

Kako velik je tumor?

Tumor izmerimo in poslikamo. Lezija, ki jo vidimo s prostim očesom, je ponavadi bistveno manjša, kot je v resnici. Zato svetujemo preiskave s slikovno diagnostiko, ponavadi preiskavo s CT pred in po uporabi kontrastnega sredstva, zlasti v primeru, da je tumor velik, zadaj v ustni votlini in/ali na zgornji čeljusti. Rentgenske slike glave in tudi slikanje z dentalnim rentgenom bodo ponavadi zelo podcenili obseg tumorja in zlasti vraščanje tumorja v okolne strukture. Tudi preiskava z magnetno resonanco (MRI) je dobra izbira v diagnostiki lokalnega obsega ustnih tumorjev, zlasti tistih zadaj v ustni votlini ali v žrelu. Preiskava s PET/CT prihaja tudi v veterinarsko medicino kot ena najboljših slikovnih tehnik.

Ali je bolezen že zasevala?

Če je tumor maligen in torej lahko zaseva, je potrebno preveriti, ali so regionalne bezgavke in oddaljeni organi prizadeti z zasevki (metastazami).

Ocena regionalnih bezgavk je zahtevna in mora zato veterinar pretehtati, kateri postopek ocene regionalnih bezgavk bo za žival glede na vrsto lokalnega tumorja najprimernejši. Palpacija (tipanje) regionalnih bezgavk ne poda zadovoljive ocene glede zasevkov v bezgavkah. Tankoigelna aspiracijska biopsija (TIAB) je boljša opcija, vendar je za odvzem vzorcev iz zbirnega limfnega centra glave (retrofaringealnih bezgavk) potrebna ultrazvočno-vodena TIAB. Obenem se je potrebno zavedati, da negativen rezultat TIAB ne izključuje možnosti zasevkov v bezgavkah. Ocena velikosti in vzorca povzemanja kontrasta pri CT preiskavi bezgavk je lahko v veliko pomoč, a prav tako negativen izvid ne izključuje možnosti zasevkov v bezgavkah. Tudi v veterinarsko medicino počasi prihaja preiskava PET/CT, ki je zanesljivejša. Ekscizijska biopsija bezgavk, postopek, pri katerem bezgavko/bezgavke odstranimo v celoti in jih pošljemo v nadaljnje patohistološke preiskave, je sicer zanesljiva metoda, vendar je za podrobno oceno potrebno odstraniti vse bezgavke glave in vratu, kar je precej obsežen kirurški poseg. Zato se vedno bolj uveljavlja tehnika odstranitve »varovalne bezgavke«, to je tiste bezgavke, ki prva drenira področje tumorja in je najverjetneje prva prizadeta z zasevki. Pri tej metodi največji problem v veterinarski medicini še vedno predstavljajo tehnike, ki nam pomagajo določiti, katera bezgavka je dejansko »varovalna bezgavka«.

Zamejitve bolezni zaključimo s pregledom oddaljenih organov. Pri tem največkrat svetujemo CT preiskavo pljuč, saj je veliko bolj občutljiva metoda za zaznavanje zasevkov v pljučih kot rentgensko slikanje pljuč. Nemalokrat svetujemo tudi ultrazvok trebuha ali CT preiskavo celotnega telesa, da karseda dobro ocenimo zdravstveno stanje notranjih organov.

Šele, ko zberemo vse te podatke in odgovorimo na vsa tri vprašanja, lahko tumor ustrezno klasificiramo v TNM klasifikacijo, ki je osnova za planiranje zdravljenja in napoved poteka bolezni.

Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.

Izbrane reference
1. Arzi B, Verstraete FJM (2012). Clinical staging and biopsy of maxillofacial tumors. In: Verstraete FJM, Lommer JM, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Edinburgh, Saunders Elsevier, pp. 373-380.
2. Ghirelli CO, Villamizar LA, Pinto AC (2013). Comparison of standard radiography and computed tomography in 21 dogs with maxillary masses. J Vet Dent 30(2):72-76.
3. Green K, Boston SE (2017). Bilateral removal of the mandibular and medial retropharyngeal lymph nodes through a single ventral midline incision for staging of head and neck cancers in dogs: a description of surgical technique. Vet Comp Oncol 15(1):208-214.
4. Grimes JA, Matz BM, Christopherson PW, Koehler JW, Cappelle KK, Hlusko KC, Smith A (2017). Agreement between cytology and histopathology for regional lymph node metastasis in dogs with melanocytic neoplasms. Vet Pathol 54(4):579-587.
5. Grimes JA, Secrest SA, Northrup NC, Saba CF, Schmiedt CW (2017). Indirect computed tomography lymphangiography with aqueous contrast for evaluation of sentinel lymph nodes in dogs with tumors of the head. Vet Radiol Ultrasound 58(5):559-564.
6. Herring ES, Smith MM, Robertson JL (2002). Lymph node staging of oral and maxillofacial neoplasms in 31 dogs and cats. J Vet Dent 19(3):122-126.
7. Nemanic S, London CA, Wisner ER (2006). Comparison of thoracic radiographs and single breath-hold helical CT for detection of pulmonary nodules in dogs with metastatic neoplasia. J Vet Intern Med 20(3):508-515.
8. Randall EK, Kraft SL, Yoshikawa H, LaRue SM (2016). Evaluation of 18F-FDG PET/CT as a diagnostic imaging and staging tool for feline oral squamous cell carcinoma. Vet Comp Oncol 14(1):28-38.
9. Skinner OT, Boston SE, Souza CHM (2017). Patterns of lymph node metastasis identified following bilateral mandibular and medial retropharyngeal lymphadenectomy in 31 dogs with malignancies of the head. Vet Comp Oncol 15(3):881-889.
10. Skinner OT, Boston SE, Giglio RF, Whitley EM, Colee JC, Porter EG (2018). Diagnostic accuracy of contrast-enhanced computed tomography for assessment of mandibular and medial retropharyngeal lymph node metastasis in dogs with oral and nasal cancer. Vet Comp Oncol 16(4):562-570.
11. Smith MM (2002). Surgical approach for lymph node staging of oral and maxillofacial neoplasms in dogs. J Vet Dent 19(3):170-174.