Pri psih včasih ugotovimo, da stalni zobje manjkajo. Največkrat je to slučajna najdba, ki pa je pomembna, saj lahko živali povzroča težave. Zato svetujemo, da se vzrok, zakaj zoba ni videti v ustni votlini, v vsakem primeru razišče. To lahko veterinar stori le z natančnim pregledom ustne votline in zob in rentgenskim slikanjem zob, ko je žival v splošni anesteziji.
Ko zob manjka prirojeno, to za žival ne predstavlja nikakršnega zdravstvenega problema. Vzrok za manjkajoči zob je le redko znan, lahko je problem tudi deden. Rentgensko slikanje je nujno, da potrdimo, da zob res manjka.
O pridobljeno manjkajočem zobu govorimo takrat, ko je zob zaradi npr. hudo napredovale parodontalne bolezni ali travmatske poškodbe pozobnice (avulzija zoba) izpadel, ali pa je bil zaradi poškodbe predhodno kirurško odstranjen. Vzroke, zakaj zob manjka, je dalj časa po izpadu ali kirurški odstranitvi zoba (po približno 6 – 8 mesecih) večinoma nemogoče določiti, saj se zobna jamica sčasoma napolni s kostnino, mehka tkiva pa se lahko zacelijo brez jasnih zarastlin, kar izgleda enako, kot če zoba nikoli ni bilo/če manjka prirojeno.
Lahko pa veterinar ob natančnem pregledu in rentgenskem slikanju ugotovi, da je zob sicer prisoten, vendar ni izrasel. Najpogosteje so neizrasli spodnji prvi premolarji. Če zob ni izrasel, svetujemo odstranitev zoba, zlasti, če je bila predhodna operkulektomija (rez v dlesen nad neizraslim zobom z namenom, da bi zob izrasel) neuspešna ali ni primerna rešitev. Izdiranje neizraslih zob ni vedno enostavno, zlasti, če je zob v nepravilni legi oz. impaktiran. Če zob ne izraste po operkulektomiji in/ali ga ne odstranimo, tvegamo nastanek dentigeroznih cist.
Dentigerozne ciste se lahko, če niso zdravljene, zelo povečajo in zaradi pritiska na okolna trda tkiva povzročijo propad korenin zob in obsežnega dela čeljusti, ki lahko vodi celo v zlom čeljusti, kar prav tako lahko diagnosticiramo z dentalnim rentgenom in ustrezno planiramo zdravljenje.
Zob lahko manjka v ustni votlini tudi takrat, ko se je zlomil, krona je odpadla, korenine pa so ostale v čeljusti. Take korenine je potrebno odstraniti, saj so ponavadi povezane z vnetjem in okužbo, kar je za žival boleče. Z dentalnim rentgenom prav tako potrdimo, da smo korenine odstranili v celoti.
Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Izbrane reference
1. Babbitt SG, Krakowski Volker M, Luskin IR (2016). Incidence of radiographic cystic lesions associated with unerupted teeth in dogs. J Vet Dent 33(4):226-233.
2. Boy S, Crossley D, Steenkamp G (2016). Developmental structural tooth defects in dogs – experience from veterinary dental referral practice and review of the literature. Front Vet Sci 8;3:9.
3. Kirby S, Miller B (2018). Dental and oral examination and recording. In: Reiter AM, Gracis M, eds. BSAVA manual of canine and feline dentistry and oral surgery, 4th ed. BSAVA, Gloucester: 33-48.
4. Kuntsi H, Schwarz T, Mai W, Reiter AM (2018). Dental and oral diagnostic imaging and interpretation. In: BSAVA manual of canine and feline dentistry and oral surgery, 4th ed. BSAVA, Gloucester: 49-88.
5. Moore JI, Niemiec B (2014). Evaluation of extraction sites for evidence of retained tooth roots and periapical pathology. J Am Anim Hosp Assoc 50(2):77-82.
6. Reiter M (2018). Commonly encountered dental and oral pathologies. BSAVA manual of canine and feline dentistry and oral surgery, 4th ed. BSAVA, Gloucester: 89-118.
7. Shetty V, Le AD (2012). Oral soft tissue wound healing. In: Verstraete FJM, Lommer M, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Saunders Elsevier, Edinburgh: 1-5.
8. Verstraete FJ, Zin BP, Kass PH, Cox DP, Jordan RC (2011). Clinical signs and histologic findings in dogs with odontogenic cysts: 41 cases (1995-2010). J Am Vet Med Assoc 239(11):1470-1476.
