Pregled ustne votline naj bo del vsakega kliničnega pregleda, prav tako kot mora biti natančen splošni pregled opravljen pri vseh živalih, ki jih sprejmemo zaradi težav z zobmi in ustno votlino. Natančen pregled ustne votline in zob pa je možen samo v splošni anesteziji.
1. Če žival dovoli, privzdignimo ustnico
Ob pregledu glave, ustne votline ter zob ocenimo izgled lobanje in žvekalne mišičnine, pretipamo obrazni del glave, bezgavke, slinske žleze in čeljustni sklep. Pozorni smo na pretok zraka skozi nosnici ter na prisotnost morebitnih izcedkov iz nosu in oči. Nato pregledamo ustno votlino, če žival pusti. Najprej pri zaprtem gobcu privzdignemo ustnice in ocenimo mehka tkiva, lično ploskev zob ter ugriz. Če žival dovoli, odpremo gobec in ocenimo tudi ostale površine ustne votline. Pregled žrela je deloma možen le pri zelo mirnih živalih.
Kljub pregledu pa pri zavestni živali dobimo le omejeno informacijo o zdravju ustne votline in zob. Pregled je namenjen predvsem temu, da si ustvarimo sliko glede nadaljnjih diagnostičnih postopkov in ključnih faz zdravljenja.
2. Žival anesteziramo
Popoln pregled ustne votline in natančen načrt zdravljenja pa lahko naredimo šele, ko je žival v splošni anesteziji. Zaradi varnosti anestezije je izjemno pomembno, da pred njo ugotovimo, kakšno je splošno zdravstveno stanje živali, zato opravimo splošni klinični pregled, velikokrat pa svetujemo tudi dodatne preiskave krvi, urina ali druge predanestezijske diagnostične preiskave.
3. Natančno pregledamo ustno votlino
Ko je žival v splošni anesteziji, dosledno pregledamo vse strukture v ustni votlini, vključujoč ustnice, lica, trdo in mehko nebo, dno ustne votline, jezik, grlo in žrelo. Vse opažene nepravilnosti zabeležimo v stomatološki protokol.
4. Pregledamo obzobna tkiva
S parodontalno sondo preverimo slednje:
A) Ocenimo količino mehkih in trdih zobnih oblog (trde zobne obloge so kalcificirane in jih ne moremo enostavno odstraniti). Izvid ni kritičnega pomena za ustrezno zdravljenje, saj imajo lahko živali veliko oblog in sorazmerno zdrava obzobna tkiva in obratno.
B) Majavost zoba opisuje razdaljo, za katero lahko zob premaknemo v zobni jamici (stopnje 0 do 3) in je povezana z izgubo obzobnih tkiv.
C) Gingivalni index opisuje najdbe, povezane z vnetjem dlesni (0 pomeni zdravo dlesen, 3 pa označuje hudo vnetje dlesni z rdečino, krvavitvijo in možnimi razjedami na dlesni).
D) Med merjenjem globine sondiranja v obzobni žleb ali žep vzdolžno z zobom nežno vstavimo parodontalno sondo in izmerimo globino med robom dlesni in dnom žleba ali žepa na 6 mestih okrog zoba. Pri zdravih mačkah in malih psih je razdalja 0,5 do 1 mm, pri večjih psih pa 1 do 3 mm – to je globina obzobnega žleba. Če je prisotno, izmerimo še umik dlesni ali preraščanje dlesni ter oboje upoštevamo pri oceni izgube prirastišča zoba.
E) Stopnja prizadetosti razcepišča korenin opiše izgubo alveolne kosti v področju med koreninami pri večkoreninskih zobeh. Ocenimo jo tako, da s parodontalno sondi nežno drsimo vzporedno z dlesnijo vzdolž zoba. Če je razcepišče korenin zdravo (stopnja 0), zaznamo le blago vdolbino. Če pa s sondo zdrsnemo med korenini, potem je prišlo v razcepišču korenin do izgube kosti – lahko tako obsežne, da s sondo pridemo ven na drugi strani zoba (stopnja 3).
5. Pregledamo zobe
Za pregled zob uporabimo zobno sondo in preverimo zlome zob, predvsem, ali je zobna pulpa odprta. Prav tako preverimo, ali lahko zaznamo resorpcijo zob, zobno gnilobo (redko pri živalih) ali kakršnekoli druge spremembe na površinah zob.
6. Pregled zob in obzobnih tkiv dopolnimo z rentgenskim slikanjem
Ko opravimo celoten klinični pregled zob in obzobnih tkiv, vse najdbe zabeležimo v stomatološki protokol in jih, zob-po-zobu, primerjamo z izvidom rentgenskega slikanja. Za vsak zob postavimo diagnozo in pripravimo načrt zdravljenja, ki je najustreznejši za žival in s katerim se skrbnik živali strinja. Natančen pregled velikokrat odkrije bolezenske spremembe, ki jih na zavestni živali nismo videli, zato se lahko spremeni načrt zdravljenja in tudi stroški – stik s skrbnikom živali in redno obveščanje je bistvenega pomena. Nato začnemo z ustno higieno pred kakršnimkoli drugim zdravljenjem.
V prispevku, ki smo ga pripravili za revijo Clinician’s brief, si preberite o primeru psa, ki opisuje, kako pomembna sta natančen pregled ustne votline in zob ter rentgensko slikanje.
Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Izbrane reference
1. Boyce EN, Logan EI (1994). Oral health assessment in dogs: study design and results. J Vet Dent 11(2):64-70.
2. Crossley DA (1995). Tooth enamel thickness in the mature dentition of domestic dogs and cats–preliminary study. J Vet Dent 12(3): 111-113.
3. DuPont G, DeBowes LJ (2009). Atlas of dental radiography in dogs and cats. St. Louis: Saunders Elsevier.
4. Evans HE, de Lahunta A (2013). Miller’s anatomy of the dog. 4th ed. St. Louis: Elsevier Saunders.
5. http://www.avdc.org/nomenclature.html
6. Logan EI, Boyce EN (1994). Oral health assessment in dogs: parameters and methods. J Vet Dent 11(2):58-63. Erratum in: J Vet Dent 1994;11(4):133.
7. Nanci A (2008). Ten Cate’s oral histology. Development, structure and function. St. Louis: Mosby Elsevier.
8. Peralta S, Verstraete FJ, Kass PH. Radiographic evaluation of the types of tooth resorption in dogs. Am J Vet Res 2010;71(7):784-793.
9. Verstraete FJ, Kass PH, Terpak CH (1998). Diagnostic value of full-mouth radiography in cats. Am J Vet Res 59(6):692-695.
10. Verstraete FJ, Kass PH, Terpak CH (1998). Diagnostic value of full-mouth radiography in dogs. Am J Vet Res 59(6):686-691.
11. Verstraete FJM (2011). Small animal dentistry syllabus VSR413 – winter 2011. Davis: Department of surgical and radiological sciences, School of veterinary medicine, University of California-Davis.
12. Wolf HF, Rateitschak EM, Rateitschak KH, Hassel TM (2005). Color atlas of Dental Medicine: Periodontology. 3rd ed. Stuttgart: Thieme.
