Hudo vnetje ustne sluznice mačk je v literaturi opisano z različnimi imeni, vendar je definicija gingivostomatitisa generalizirano vnetje dlesni in ustne sluznice, zlasti na prehodu v žrelo. Čeprav je bolezen sorazmerno redka, pa zaradi svoje kompleksnosti in bolečine, ki jo mačkam povzroča, predstavlja en največjih diagnostičnih in terapevtskih izzivov.
Stroka vzroka še vedno ne pozna
Bolezen ima najverjetneje več vzrokov (je multifaktorielna). Pri mačkah z gingivostomatitisom nemalokrat ugotovimo tudi parodontalno bolezen in/ali resorpcijo zob. Bolezen običajno prizadene odrasle mačke, čeprav se lahko razvije tudi iz gingivitisa (vnetja dlesni) pri mladih živalih. Opisana je tudi povezava med starostjo živali ob pojavu bolezni in številom mačk v gospodinjstvu, kar kaže na to, da je bolezen povezana tudi s socialnim stresom in večjo izpostavljenostjo različnim povzročiteljem kužnih bolezni. Vendar je druga študija ovrgla povezavo med starostjo, spolom in pasmo mačk in možnostjo za nastanek bolezni. En izmed zelo verjetnih (so)povzročiteljev bolezni je virus kalici (FCV), pomembno vlogo pri nastanku bolezni pa igra tudi imunski odgovor živali (neprimeren imunski odziv na virusne okužbe).
Obolele mačke trpijo hudo bolečino
Pri obolelih mačkah opazimo drgnjenje po gobčku, težave pri jemanju hrane ali celo zavračanje hrane, slabo razpoloženje in izgubo telesne teže. Živali imajo zelo slab zadah, se slinijo, ne marajo tipanja po gobčku, imajo krvavkasto slino in se ne umivajo, zatipamo lahko tudi povečane in boleče čeljustne bezgavke. Pregleda ustne votline na zavestni živali ponavadi ne moremo opraviti zaradi hude bolečine pri odpiranju gobca.
Ob pregledu ustne votline v anesteziji je očitno hudo vnetje ustne sluznice in lahko tudi jezika, ki se razteza v žrelo, obloge na zobeh pa so lahko minimalne. Najbolj tipično je vnetje sluznice glosopalatinalnih gub in bukalne sluznice ob premolarjih in molarjih. Spremembe so ponavadi difuzne, skoraj bilateralno simetrične, proliferativne in zlahka krvavijo.
Kaj mora storiti veterinar, da diagnosticira kronični gingivostomatitis mačk?
Veterinar najprej opravi ustrezne laboratorijske preiskave. Pregleda splošno krvno sliko ter opravi biokemijske preiskave krvi in po potrebi pregled urina. Čeprav so izvidi velikokrat normalni, so preiskave pomembne kot del predanestezijskega pregleda in da se izključijo najpogostejše sistemske bolezni, ki se lahko izrazijo z vnetjem ustne votline (npr. uremija pri ledvičnih boleznih). Svetuje se tudi test na virusa mačje levkoze in aidsa (FeLV in FIV) zaradi splošne prognoze. Mačke s kroničnim gingivostomatitisom so velikokrat tudi nosilke virusov kalici (FCV) in herpes (FHV-1), kar je lahko pomembno zlasti pri vpeljavi določenih zdravljenj.
Veterinar nato opravi natančen pregled ustne votline in zob ter rentgensko slikanje zob, ko je žival v splošni anesteziji, da oceni zdravje zob in alveolne kosti. Napredovala parodontalna bolezen, resorpcija zob in ostanki korenin zob so pogoste najdbe, ki lahko prispevajo k vztrajanju hudega vnetja v ustih.
Biopsija sprememb v ustih je vedno smiselna, predvsem da se izloči morebitne novotvorbe ali druge vnetne bolezni ustne votline mačk. Histološka preiskava pokaže številne vnetne celice v tkivu (zlasti limfocite in plazmatke, a tudi nevtrofilce, makrofage in mastocite), tipične za kakršnokoli kronično vnetje. Zato je za diagnozo izjemnega pomena, da se histološki izvid interpretira v vidu klinične slike – še vedno se veliko mačk zdravi zaradi kroničnega gingivostomatitisa samo na podlagi histološkega izvida, medtem ko imajo dejansko “samo” parodontitis, travmatske lezije sluznice ali druga omejena vnetja ustne sluznice.
Kako zdravimo kronični gingivostomatitis mačk?
Ker je vzrok bolezni še neznanka, je tarčno zdravljenje še nemogoče in zato se uporablja kombinacija zdravljenj, a nobeno ne zagotavlja ozdravitve.
Večina (zlasti starejših) živali ne odgovori na osnovno ustno higieno in odstranitev morebitnih obolelih zob, zato ni smiselno odlašati z bolj radikalnim pristopom – izdrtjem vseh premolarjev in molarjev (ali tudi grabilcev in sekalcev, če je ob njih tudi vnetje). S takšnim zdravljenjem ozdravimo (ali vsaj zelo izboljšamo stanje) 60-80% mačk. Pomembno je, da tudi rentgensko potrdimo, da smo res odstranili vse korenine/delčke korenin, morebitne kostne sekvestre in da smo izpraznjene zobne jamice prekrili s tkivnimi režnji in zašili. Po posegu živali intenzivno zdravimo s protibolečinskimi zdravili in dodamo antibiotik ter lokalni antiseptik za 2-3 tedne.
Kirurško zdravljenje je še vedno prvi korak pri zdravljenju kroničnega gingivostomatitisa mačk. Če se živali stanje v nekaj tednih po tovrstnem zdravljenju nič ne izboljša, pa uvedemo eno izmed medikamentoznih zdravljenj. Zdravila, ki jih pri tem uporabimo, delujejo bodisi na zmanjševanje vnetja (npr. kortikosteroidi), zavirajo ali modulirajo imunski odgovor (npr. rekombinantni mačji interferon omega, ciklosporin, kortikosteroidi, matične celice, laktoferin), zavirajo rast bakterij (npr. laktoferin) ali replikacijo virusov (npr. rekombinantni mačji interferon omega). Nobeno od zdravil ne zagotavlja ozdravitve, vsa pa imajo določene neželene učinke. Zato je pomembno, da zdravljenje prilagodimo vsaki posamezni živali ob upoštevanju želja in zmožnosti skrbnika živali.
Zdravljenje bolečine je nujno v vsakem koraku zdravljenja, saj je bolezen izjemno boleča. Če vnetja ne uspemo obvladati in živali zagotoviti kakovostnega življenja (približno 5% mačk), moramo, žal, razmišljati tudi o uspavanju obolele živali.
Izbrane reference
1. Addie DD, Radford A, Yam PS, Taylor DJ (2003). Cessation of feline calicivirus shedding coincident with resolution of chronic gingivostomatitis in a cat. J Small Anim Pract 44:172-176.
2. Arzi B et al. (2017). Therapeutic Efficacy of Fresh, Allogeneic Mesenchymal Stem Cells for Severe Refractory Feline Chronic Gingivostomatitis. Stem Cells Transl Med;6(8):1710-1722.
3. Arzi B, et al. (2016). Therapeutic efficacy of fresh, autologous mesenchymal stem cells for severe refractory gingivostomatitis in cats. Stem Cells Transl Med 5(1):75-86.
4. Bellei E, Dalla F, Masetti L, Pisoni L, Joechler M (2008). Surgical therapy in chronic feline gingivostomatitis (FCGS). Vet Res Commun 32 Suppl 1:S231-234.
5. Corbee RJ, et al. (2012). Inflammation and wound healing in cats with chronic gingivitis/stomatitis after extraction of all premolars and molars were not affected by feeding of two diets with different omega-6/omega-3 polyunsaturated fatty acid ratios. J Anim Physiol Anim Nutr (Berl) 96(4):671-680.
6. Dolieslager SM, Bennett D, Johnston N, Riggio MP (2013). Novel bacterial phylotypes associated with the healthy feline oral cavity and feline chronic gingivostomatitis. Res Vet Sci 94(3):428-432.
7. Dolieslager SM, Lappin DF, Bennett D, Graham L, Johnston N, Riggio MP (2013). The influence of oral bacteria on tissue levels of Toll-like receptor and cytokine mRNAs in feline chronic gingivostomatitis and oral health. Vet Immunol Immunopathol 151(3-4):263-274.
8. Druet I, Hennet P (2017). Relationship between Feline calicivirus Load, Oral Lesions, and Outcome in Feline Chronic Gingivostomatitis (Caudal Stomatitis): Retrospective Study in 104 Cats. Front Vet Sci;4:209.
9. Farcas N, Lommer MJ, Kass PH, Verstraete FJ (2014). Dental radiographic findings in cats with chronic gingivostomatitis (2002-2012). J Am Vet Med Assoc 244(3):339-345.
10. Fernandez M, Manzanilla EG, Lloret A, León M, Thibault JC (2016). Prevalence of feline herpesvirus-1, feline calicivirus, Chlamydophila felis and Mycoplasma felis DNA and associated risk factors in cats in Spain with upper respiratory tract disease, conjunctivitis and/or gingivostomatitis. J Feline Med Surg [Epub ahead of print].
11. Harley R, Gruffydd-Jones TJ, Day MJ (2003). Salivary and serum immunoglobulin levels in cats with chronic gingivostomatitis. Vet Rec 152:125-129.
12. Harley R, Helps CR, Harbour DA, Gruffydd-Jones TJ, Day MJ (1999). Cytokine mRNA expression in lesions in cats with chronic gingivostomatitis. Clin Diagn Lab Immunol 6:471-478.
13. Healey KA, et al. (2007). Prevalence of feline chronic gingivo-stomatitis in first opinion veterinary practice. J Feline Med Surg 9:373-381.
14. Hennet P (1997). Chronic gingivo-stomatitis in cats: long-term follow-up of 30 cases treated by dental extractions J Vet Dent 14:15-21.
15. Hennet PR, Camy GA, McGahie DM, Albouy MV (2011). Comparative efficacy of a recombinant feline interferon omega in refractory cases of calicivirus-positive cats with caudal stomatitis: a randomised, multi-centre, controlled, double-blind study in 39 cats. J Feline Med Surg 13(8):577-587.
16. Hung YP, et al. (2014). Bovine lactoferrin and piroxicam as an adjunct treatment for lymphocytic-plasmacytic gingivitis stomatitis in cats. Vet J 202(1):76-82.
17. Jennings MW, Lewis JR, Soltero-Rivera MM, Brown DC, Reiter AM (2015). Effect of tooth extraction on stomatitis in cats: 95 cases (2000-2013). J Am Vet Med Assoc 246(6):654-660.
18. Kouki MI, Papadimitriou SA, Psalla D, Kolokotronis A, Rallis TS (2017). Chronic Gingivostomatitis with Esophagitis in Cats. J Vet Intern Med;31(6):1673-1679.
19. Lommer MJ (2013). Efficacy of cyclosporine for chronic, refractory stomatitis in cats: A randomized, placebo-controlled, double-blinded clinical study. J Vet Dent 30(1):8-17.
20. Lommer MJ, Verstraete FJ (2003). Concurrent oral shedding of feline calicivirus and feline herpesvirus 1 in cats with chronic gingivostomatitis. Oral Microbiol Immunol 18: 131-134.
21. Lyon KF (1994). Feline lymphoplasmacytic stomatitis associated with monoclonal gammopathy and Bence-Jones proteinuria. J Vet Dent 11:25-27.
22. Madrid S, Valenzuela M (2007). Use of topic cyclosporine in one cat with feline gingivostomatitis. Pesq Vet Brasil 27:107-108.
23. Matsumoto H, Teshima T, Iizuka Y, Sakusabe A, Takahashi D, Amimoto A, Koyama H (2018). Evaluation of the efficacy of the subcutaneous low recombinant feline interferon-omega administration protocol for feline chronic gingivitis-stomatitis in feline calicivirus-positive cats. Res Vet Sci;121:53-58.
24. Quimby JM, et al. (2008). Evaluation of the association of Bartonella species, feline herpesvirus 1, feline calicivirus, feline leukemia virus and feline immunodeficiency virus with chronic feline gingivostomatitis. J Feline Med Surg 10(1):66-72.
25. Rolim VM, et al. (2016). Clinical, pathological, immunohistochemical and molecular characterization of feline chronic gingivostomatitis. J Feline Med Surg [Epub ahead of print].
26. Schulz C, Hartmann K, Mueller RS, Helps C, Schulz BS (2015). Sampling sites for detection of feline herpesvirus-1, feline calicivirus and Chlamydia felis in cats with feline upper respiratory tract disease. J Feline Med Surg 17(12):1012-1019.
27. Southerden P, Gorrel C (2007). Treatment of a case of refractory feline chronic gingivostomatitis with feline recombinant interferon omega. J Small Anim Pract 48:104-106.
28. Stathopoulou TR, Kouki M, Pypendop BH, Johnston A, Papadimitriou S, Pelligand L (2018). Evaluation of analgesic effect and absorption of buprenorphine after buccal administration in catswith oral disease. J Feline Med Surg;20(8):704-710.
29. Thomas S, Lappin DF, Spears J, Bennett D, Nile C, Riggio MP (2017). Prevalence of feline calicivirus in cats with odontoclastic resorptive lesions and chronic gingivostomatitis. Res Vet Sci;111:124-126.
30. Ueno H, Hohdatsu T, Muramatsu Y, Koyama H, Morita C (1996). Does coinfection of Bartonella henselae and FIV induce clinical disorders in cats? Microbiol Immunol 40:617-620.
31. Winer JN, Arzi B, Verstraete FJ (2016). Therapeutic management of feline chronic gingivostomatitis: a systematic review of the literature. Front Vet Sci 18;3:54.
