Žival anesteziramo in jo položimo na mehke vreče za podporo telesa na prirejeni operacijski mizi ter poskrbimo za ogrevanje. Prav tako poskrbimo za podporo vratu in križa. Žival lahko leži na hrbtu ali na boku. Najprej opravimo natančen pregled ustne votline in rentgensko slikanje zob in obzobnih tkiv. Zaščitimo žrelo in uporabimo sukcijo, poleg tega, da uporabljamo endotrahealne tubuse z zračnim mešičkom. Tako najbolje zaščitimo dihalne poti, da vanje ne bi zašla tekočina ali umazanija. Ustno votlino splaknemo s topikalnim razlužilom (klorheksidin), s čimer zmanjšamo število bakterij v ustni votlini in s tem število bakterij, ki bi lahko prešle v krvni obtok (bakteriemija) oz. v zrak v prostoru (aerosolizacija) ali povzročile okužbo ran. Antibiotike uporabljamo namreč izjemno redko. Glede na obseg posega naredimo tudi ustrezne živčne bloke.
Higiena ustne votline je začetek kakršnegakoli posega v ustni votlini, saj tako najbolje pripravimo kirurško polje. Opravljamo jo bodisi z ročnimi inštrumenti ali mehanskimi luščilci. Mehanski luščilci so različnih tipov, vsi pa imajo različne delovne konice za delo nad in pod dlesnijo, ki jih moramo ustrezno izbrati.
Ročni inštrumenti so prav tako prirejeni za delo pod in nad dlesnijo. Tudi pri teh je izjemno pomembno, da izberemo ustrezen inštrument in da ga znamo uporabiti – ročno odstranjevanje zobnih oblog zahteva specifične veščine.
Na koncu zobne površine lahko obarvamo s sredstvi, ki prikažejo ostanke zobnih oblog, da lahko še te odstranimo – bodisi s poliranjem ali z dodatnim luščenjem. Dolgoročni učinek poliranja ni jasen, poleg tega s poliranjem odstranjujemo sklenimo, zato svetujemo minimalno poliranje.
V primerih napredovale parodontalne bolezni po higieni ustne votline nadaljujemo s parodontalnim zdravljenjem – bodisi luščenjem in glajenjem korenin, parodontalno kirurgijo, vodeno tkivno regneracijo ali izdiranjem zob.
Na splošno velja, da se bo zdravje zob, prizadetih s PD 1 povrnilo po opravljeni higieni ustne votline, medtem ko je potrebno zobe, prizadete s PD 4, izdreti. Zobe, prizadete s PD 2 ali PD 3 lahko ustrezno parodontalno zdravimo in jih tako za nekaj časa ohranimo, če je možna tudi vsakodnevna nega ustne votline in zob doma. Žal pa bolezen kljub temu ponavadi napreduje.
Pri živalih poskušamo celotno zdravljenje opraviti v eni fazi (eni anesteziji). Živali z zelo napredovalo in obsežno boleznijo pa zdravimo dvakrat ali celo večkrat v nekaj tednih. Glede na obseg bolezni in zdravljenja živali oskrbimo s protibolečinskimi zdravili in v redkih izbranih primerih tudi z antibiotiki. Vedno pa v protokol zdravljenja vključimo lokalna razkužila.
Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Izbrane reference
1. Gorrel CE, Hale FA (2012). Principles of periodontal surgery. In: Verstraete FJM, Lommer M, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Saunders Elsevier, Edinburgh: 161-166.
2. Holcombe LJ, Patel N, Colyer A, Deusch O, O’Flynn C, Harris S (2014). Early canine plaque biofilms: characterization of key bacterial interactions involved in initial colonization of enamel. PLoS One 9(12):e113744.
3. Marshall MD, Wallis CV, Milella L, Colyer A, Tweedie AD, Harris S (2014). A longitudinal assessment of periodontal disease in 52 Miniature Schnauzers. BMC Vet Res, doi: 10.1186/1746-6148-10-166.
4. Sarkiala-Kessel EM (2012). Use of antibiotics and antiseptics. In: Verstraete FJM, Lommer M, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Saunders Elsevier, Edinburgh: 15-21.
5. Terpak CH, Verstraete FJM (2012). Instrumentation, patient positioning and aseptic technique. In: Verstraete FJM, Lommer M, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Saunders Elsevier, Edinburgh: 55-68.
6. Verstraete FJM (2011). Small animal dentistry syllabus VSR413 – winter 2011. Davis: Department of surgical and radiological sciences, School of veterinary medicine, University of California-Davis.
7. Wolf HF, Rateitschak EM, Rateitschak KH, Hassel TM (2005). Color atlas of Dental Medicine: Periodontology. 3rd ed. Stuttgart: Thieme.
