Zapleti se lahko pojavijo med ali po izdiranju zob. Večino zapletov pa lahko preprečimo, če kirurški poseg ustrezno načrtujemo in uporabimo primerne materiale, opremo in tehnike.
Zlom korenine je napogostejši zaplet. Delček zaostale korenine lahko povzroča kronično vnetje in okužbo, nastanek drenažnega trakta in/ali kronični izcedek iz nosu. Zato moramo odstranjeno korenino pregledati in rentgensko slikati področje čeljusti, kjer smo odstranjevali zob. Če opazimo zlomljeni delček korenine, ga moramo previdno odstraniti.
Odstranjevanje zlomljenih korenin je lahko precej zapleteno in se ga nikakor ne smemo lotiti “na slepo”, saj lahko povzročimo obsežno poškodbo tkiv ali celo porinemo delček korenine v okolne strukture (npr. v nos, v maksilarno zakotje, v mandibularni kanal). Ko smo zlomljeni delček korenine odstranili, področje še enkrat rentgensko slikamo, da zagotovimo uspešnost posega.
Krvavitev ob izdiranju zob je pričakovana. Problem nastane, če ima žival težave s strjevanjem krvi (kar se moramo prepričati pred posegom), ali če med posegom poškodujemo večje žile. Možne so tudi druge poškodbe mehkih tkiv – s svedri ali ostrimi kirurškimi inštrumenti lahko povzročimo raztrganine tkivnega režnja, poškodbe ustnic in lic, poškodbe slinovodov in vbodne rane. Opisane so celo hude poškodbe oči in možgan.
Zlom kosti zobne jamice je možen zaplet, če smo pri izdiranju zob grobi. Zaplet se smatra za neproblematičen, razen če je tako obsežen, da pride dejansko do zloma čeljusti. To je možno pri izdiranju spodnjega grabilca ali prvega molarja.
Poškodbam sosednjih zob, poškodbi živcev in embolizmu z zrakom se večinoma lahko izognemo.
Pooperacijski zapleti se lahko kažejo kot oteklina, bolečina (če smo bili pri izdiranju zob grobi ali nismo uporabili dovolj protibolečinskih zdravil), okužba rane (izjemno redko pri ustrezni kirurški tehniki in ob upoštevanju načel asepse), zapoznelo celjenje rane ali dehiscenca (odprtje rane; redko pri ustrezni kirurški tehniki, možno pa zaradi določenih motenj v celjenju ran), nepravilen ugriz (zlasti pri mačkah in belih dihurjih lahko spodnji grabilec draži zgornjo ustnico po odstranitvi zgornjega grabilca), glosoptoza (predvsem pri psih se po odstranitvi spodnjega grabilca lahko zgodi, da jezik visi iz ust na stran, kjer smo izdrli zob), nastanek oronazalne fistule (povezave med nosno in ustno votlino), recesija kosti oziroma zmanjšanje kostne mase spodnje čeljusti.
Če ste opazili težave pri vaši živali, se vedno posvetujte s svojim veterinarjem.
Izbrane reference
1. Lommer MJ (2012). Complications of extractions. In: Verstraete FJM, Lommer M, eds. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Saunders Elsevier, Edinburgh: 153-159.
2. Moore JI, Niemiec B (2014). Evaluation of extraction sites for evidence of retained tooth roots and periapical pathology. J Am Anim Hosp Assoc 50(2):77-82.
3. Smith MM, Smith EM, La Croix N, Mould J (2003). Orbital penetration associated with tooth extraction. J Vet Dent 20(1):8-17.
