Tekst: Jerneja Sredenšek
Da živalim z boleznimi ustne votline in zob zagotovimo boljšo kakovost življenja, se splošni anesteziji ne moremo izogniti, lahko pa poskrbimo, da bo anestezija varna. Anestezija se je v zadnjih desetletjih zelo razvila in danes omogoča opravljanje posegov tudi na zelo bolnih živalih. Popolnega zagotovila, da bo vse potekalo brez zapletov, žal, ni. Tudi pri zdravih in mladih živalih ne.
Post živali pred anestezijo naj ne bo predolg
Dolgo postenje pred anestezijo se ne priporoča več. Dovolj je, če post traja 4 do 6 ur, vodo pa pustimo živalim do odhoda od doma oz. do posega. Če ste na poseg naročeni zjutraj, potem lahko date živali zvečer še reden obrok, nato hrano umaknite. Če ste na poseg naročeni popoldan, lahko date zgodaj zjutraj še manjši obrok hrane. Če imate mladiča, ali če ima vaša žival posebne režime prehranjevanja, je sladkorni bolnik ipd., se o dolžini posta pred anestezijo posvetujte z veterinarjem.
Predanestezijske preiskave omogočijo posamezni živali prilagojene anestezijske protokole
Nekaj dni pred posegom se pri vaši živali opravi splošni klinični pregled in krvne preiskave. Če se ugotovijo odstopanja, svetujemo, da se žival pred anestezijo za posege, ki niso življenjsko nujni, najprej stabilizira – iščemo in zdravimo torej osnovno bolezen. Če ima vaša žival katero izmed kroničnih bolezni (bolezni ledvic ali jeter, bolezni srčnožilnega sistema, presnovne bolezni, epilepsija ipd.), se pred posegom posvetujte z veterinarjem. Anestezija je bistveno manj nevarna, če je osnovna bolezen ustrezno zdravljena in pod nadzorom.
Zaščita dihalnih poti med anestezijo je nujna
Med vsako anestezijo zavarujemo dihalne poti z vstavitvijo tubusa v sapnik. To nam omogoči dober nadzor nad dihali, obenem pa preprečuje, da bi žival vdihnila tekočine in umazanijo, ki nastajajo pri posegih v ustni votlini. Če sapnika in dihal ne bi zavarovali, bi se lahko zgodilo, da bi žival vsebino iz ustne votline vdihnila. V takih primerih se lahko razvije t. im. aspiracijska pljučnica – zelo nevaren zaplet, ki zahteva intenzivno zdravljenje.
Stalen nadzor živali zagotavlja, da je anestezija varna
Vsakega pacienta na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete stalno nadzoruje veterinar-anesteziolog, ki nenehno spremlja vse življenjsko pomembne funkcije živali in skrbi, da do zapletov ne pride oz. da jih uspešno reši, če do njih pride. Med anestezijo spremljamo dihanje, delovanje srca, krvni tlak, temperaturo, koncentracijo določenih plinov v vdihanem in izdihanem zraku ter tudi krvi, reflekse ipd.
Vedno težimo k izboljšavam – tako v znanju kot v opremi. Operacijske dvorane so opremljene z monitorji za spremljanje življenjskih funkcij, infuzijske tekočine med anestezijo dovajamo s črpalkami, ki omogočajo natančno odmerjanje, za ohranjanje telesne temperature (zlasti manjših živali) skrbimo s sistemom za aktivno ogrevanje pacientov (Bair hugger), ki je zelo učinkovit in varen.
Odpust v domačo oskrbo čim prej, a ne prezgodaj
Živali praviloma odpustimo domov, ko so popolnoma budne. Doma jim ponudite vodo in manjši obrok hrane. Če to dobro prenesejo (jim ni slabo – se ne slinijo, ne bruhajo), lahko nadaljujete z običajnim režimom hranjenja. V nasprotnem primeru se posvetujte z veterinarjem. Če (izjemoma!) pošljemo žival domov še pod vplivom pomirjeval, se o režimu hranjenja pogovorimo ob odpustu. Za vas ob odpustu živali v domačo oskrbo vedno pripravimo tudi pisna navodila o dajanju zdravil in pooperacijski oskrbi, ki jih skrbno preberite.
Anestezija vpliva na center za uravnavanje temperature, zato se lahko živali po posegih hitreje pregrejejo ali podhladijo. V poletnih mesecih ne imejte živali na soncu ali v vročih prostorih, pozimi pa priporočamo, da so vsaj na dan, ko so bile v anesteziji, na toplem (v hiši). Če jim pripravite grelna telesa, naj imajo možnost, da se jim umaknejo.
Jerneja Sredenšek, dr. vet. med., je po diplomi na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani več let znanje in izkušnje nabirala na različnih klinikah po Evropi in vmes začela tudi z mednarodnim specialističnim usposabljanjem s področja veterinarske anesteziologije, kjer v kratkem načrtuje tudi zaključek. Izjemno sem vesela, da je Jerneja ugriznila v izziv in se vrnila na matično pedagoško inštitucijo v Ljubljani – si mislim, da „priti domov“ ni nujno vedno najlažje, a zagotavlja nadaljnji razvoj stroke – da lahko skupaj sodelujeva pri zdravljenju marsikaterega stomatološkega pacienta (in da lahko, ko vse poteka gladko in ima 5 minut časa, stisne tudi kako fotko ?).
