Oronazalna fistula je pridobljena komunikacija med nosno in ustno votlino. Najpogostejši razlog za nastanek oronazalne fistule pri psih je napredovala parodontalna bolezen. Kronično vnetje obzobnih tkiv povzroči propad kosti med koreninami zob zgornje čeljusti in nosom. Pri mačkah se oronazalna fistula pri napredovali parodontalni bolezni pojavi redkeje zaradi drugačne anatomije.
Oronazalna fistula lahko nastane tudi kot posledica travme (npr. ugrizi, topa travma glave, strelne rane, poškodbe z elektriko, tujki, kronični nepravilni ugriz), tumorjev, obsevanja zgornje čeljusti in nosu, bolezni zob, odprtja kirurških ran po kirurškem saniranju prirojenih ali pridobljenih defektov neba ali komplikacij pri izdiranju zob. Okužbe (glivične ali bakterijske) lahko tudi povzročijo invaziven vnetni proces z obsežnim propadom tkiv in nastanek oronazalne fistule.
Živali z oronazalno fistulo bodo ponavadi imele izcedek iz nosu (na tisti strani, kjer je fistula). Izcedek je ponavadi serozen, lahko pa tudi krvavkast ali mukopurulenten (gnojen). Kihanje, drgnjenje po nosu in slab zadah so tudi pogosti znaki bolezni. Če je defekt v nebu velik, se bo med pitjem ali hranjenjem iz nosu pocedila voda ali hrana.
Oronazalno fistulo najlažje diagnosticiramo z natančnim pregledom ustne votline, zob in obzobnih tkiv. Med pregledom obzobnih tkiv bo parodontalna sonda »izginila« v nos, iz iste nosnice pa se bo pojavila krvavitev. Klinične najdbe podpremo z dentalnim rentgenskim slikanjem, če pa je oronazalna fistula obsežnejša, svetujemo računalniško tomografijo (CT) glave. Rinoskopijo, biopsijo in odvzem vzorcev za mikrobiološke preiskave opravimo v izbranih primerih.
Oronazalno fistulo je potrebno kirurško popraviti. Prvi poseg ima najboljše možnosti za uspeh, zato je poseg potrebno natančno planirati na podlagi pregleda, izvidov slikovne diagnostike in izvidov morebitnih drugih preiskav.
Izbrane reference
1. Cook AK, Mankin KT, Saunders AB, Waugh CE, Cuddy LC, Ellison GW (2013). Palatal erosion and oronasal fistulation following covered nasopharyngeal stent placement in two dogs. Ir Vet J;66:8.
2. Igoumenakis D, Athanasiou S, Mezitis M (2013) A bizarre cause of extensive oronasal fistula. J Craniofac Surg;24:483-484.
3. Manfra Marretta S (2012). Repair of acquired palatal defects. In: Oral and maxillofacial surgery in dogs and cat, Eds Verstraete FJM, Lommer MJ. Edinburgh, UK: Saunders Elsevier; 363-372.
4. Peralta S, Nemec A, Fiani N, Verstraete FJ (2015). Staged double-layer closure of palatal defects in 6 dogs. Vet Surg;44:423-431.
5. Ravnik U, Plavec T, Zdovc I, Juntes P, Nemec A (2017). An unusual case of rapidly forming severe oral lesions involving bacterial infection in a dog. Acta Vet;67(2):292-298.