Po zame dolgega pol leta končno spet eno tistih navdihujočih srečanj v živo. Ekipa Tierklinik Hofheim, hvala za vikend učenja in zabave (ob sočasnem upoštevanju nasvetov za družbeno odgovorno ravnanje v vidu zmanjševanja prenosa bolezni)!
Najsi bo tehnologija še tako razvita, ne predstavljam si tistega pristnega in edinega pravega povezovanja ljudi na spletu, čeprav sem kar intenzivna uporabnica družbenih omrežij. Tudi preskok na spletne platforme za potrebe poučevanja, sestankov in tudi telemedicine (ker mi v vsej negotovosti zadnjih mesecev nadaljevanje s predavanji, planiranji raziskav in kliničnim delom vnaša v življenje “normalnost” in profesionalni smisel) zame ni predstavljal neke bistvene omejitve – a to enostavno ni to. Ker … kdo pa smo – ljudje z vseh koncev sveta – če si ne moremo pogledati v oči in razkriti iskrivega nasmeha ali morda komaj opaznih znakov stiske in se odpreti za druge?
Konference zame nikoli niso bila le srečanja za namene izmenjave znanja in profesionalnih izkušenj, pač pa tudi priložnosti za izmenjavo idej in čutenj dlje od gole stroke. Priložnosti, ko se v krogu ljudi s podobnimi izzivi, strastmi, načinom življenja in dosežki, počutiš razumljen in podprt v svojih prizadevanjih za spremembe in rast.