Kira je naš četrti družinski pes. Po terierskem (z)mešancu Rikiju, zmrdljivem mešancu s škotskim ovčarjem Boru in umirjeni diabetičarki Čari. Kiro smo, tako kot vse pse pred njo, vzeli iz legla nenačrtovanih (neželenih) mladičev. In jo, prav iz tega razloga in kot vse pred njo, tudi sterilizirali.
Kira je zagotovo naš najbolj razigran in energije poln pes. S strašno slabo navado, ki je (še) nismo uspeli odpraviti. Vse, in prav zares vse, zagrabi v gobec – med poletnim potapljanjem kamne in jesenskim potepanjem palice, kar jo je stalo že dva posega v anesteziji, o katerih bomo spregovorili tudi na blogu.
